Jordanija 2.del – Irbid
Danes sva ugotovila, da sva brez denarja. In to na tesce, se pred zajtrkom! V nobeni banki in v nobeni menjalnici nama niso hoteli zamenjati cekov. V eni od menjalnic bi nama ceke se zamenjali, ampak jim evri niso disali. Dolarje se bi…
Po zajtrku sva se odlocila, da to ne bo ogrozilo najinega dopusta. Uros je iz zepa potegnil kartico in dvignil maksimalnih 250 JD-jev. American Express si lahko ceke nekam vtakne!
Tukaj pa se je vse sele zacelo! Zastopala sva taksista in odpeljali smo se proti avtobusni postaji. Po nekaj minutah voznje je pocilo in se pokadilo. Najprej sva mislila, da je sla guma, vendar se je izkazalo, da je pocila cev za hladilno tekocino. Sofer se nama je opraviceval in nama takoj priskrbel drug prevoz. Tokrat smo srecno prisli do avtobusne postaje in lahko sva ujela bus do Irbida. Vse je potekalo gladko, dokler nismo prisli do ostrega desnega ovinka in je Anji na glavo priletel Dell-ov prenosnik. Odnesla sem jo samo z odrgnjenim gleznjem. Trenutno sva nastanjena v simpaticnem hotelcku. Z Ahmedom (= eden od zaposlenih) smo ob caju·obdelali lokalne aktualne politicne in verske teme.·
Zaenkrat toliko, ce bo kriza, sporociva stevilko kriznega TR-ja, kjer bova zbirala vase prispevke. Do takrat pa…
Če bo kriza sporočita,druga če imejta se maksimalno FAJN..
Ja Čak Noris a se duvaš?
Servis za Dellove računalnike imamo na Letališki.