Heeeej vsem!

Vidiva, da ste pridno spremljali blog, zelo sva se nasmejala vasim komentarjem, ampak je bil najin urnik res prevec premocno prenatrpan, da bi se javila prej.

Po pristanku v Dubaju in Kuala Lumpurju (Tomas, verjetno smo se za las zgresili!) smo koncno pristali v Jakarti, kjer sva takoj kupila letalsko karto za Kalimantan (Borneo) in prvo noc prespala v letaliskem hotelu. Zgodaj zjutraj smo poleteli proti Balikpapanu, kjer naju je na letaliscu pricakal najin vodic Rusdi z osebjem (sofer + kuhar). Cakala nas je adrenalinska voznja po Kalimantanskih cestah (za nase razmere je bila cesta KATASTROFALNA ne luknje, ampak kraterji, povprecna hitrost pa 30 km/h). Naslednje jutro smo se s kanujem po reki navzgor odpravili do raziskovalnega tabora sredi dzungle v nacionalnem parku Kutai, kjer smo preziveli 2 dni in 1 noc. Videli smo kar nekaj orangutanov, tudi samico z mladickom. Bilo je adrenalinsko, hkrati pa cudovito videti te velike opice v njihovem naravnem okolju, visoko v krosnjah dreves. Vec o najini avanturi po Kalimantanu v naslednjem javljanju.

Ursi vsa cast, da je pomirila zaskrbljeno ljudstvo, Suzana, upava, da hranis najinega e-kuzija, Damirja bom vsekakor sel poslikat, kako sopiha kot stara lokomotiva, v glavnem, kmalu napiseva kaj vec, vi pa pridno komentirajte dalje! Res je lepo, da se javljate v takem stevilu.