Indonezija 8. del – Prambanan in Borobudur

Uzivava v Yogyakarti in mesto raziskujeva na lastno pest. Agencije ponujajo razne izlete, ampak nama cene nekako niso vsec. Poleg tega se nama zdi lokalni transport poceni in veliko bolj razburljiv. Samo za primerjavo – agencije za prevoz do Prambanana racunajo cca. 70.000 Rp po osebi,ce gres sam, z lokalnim busom pa bos placal 3.000 Rp na osebo. Ni primerjave! V soboto po zajtrku sva sla torej na glavno ulico, zakorakala na avtobusno postajo, povedala kam greva, placala 6.000 Rp, izvedela, da morava na bus stevilka 1A in skocila gor, ko se je pripeljal. Nic posebnega – kot bi to pocela vsak dan. Cez dobre pol ure sva bila na bus terminalu nasproti Prambanana.

Do vhoda sva sla pes, ceprav so naju na vsakem koraku, kot tudi povsod drugje, fantje z becaki (kolo s prikolico) ustavljali in ponujali prevoz. Na blagajni sva se prodala kot studenta (Uros je sicer imel staro a neveljavno studentsko izkaznico), placala vsak 55.000 Rp in si ogledala najvecji kompleks hinduisticnih templjev na Javi. Zgrajen je bil sredi devetega stoletja, bil dolgo porusen, leta 1937 pa so zaceli z rekonstrukcijo. Templjem ni prizanesel niti potres leta 2006, veliko je porusenih nekaj jih obnavljajo. Templji Shiva, Brahma in Vishnu so res najlepsi primeri hinduisticne umetnosti. V nedeljo po zajterku sva se odpravila se v Borobudur. To je druga znamenitost, ki je ne smes prezreti, ce si v Yogyi. Zgrajen okrog 50 let pred Prambananom, kolosalni budisticni tempelj se vedno kljubuje vulkanskemu prahu z Merapija, teroristicnim bombam, potresom in milijonom turistov ter ostaja vsaj tako skrivnosten in velicasten, kot je moral biti 1200 let nazaj. Zgrajen je iz 2 milijonov kamnitih blokov v obliki simetricnega zvona in je dobesedno ovit okrog majhnega hriba. Trdno stoji na 118 m x 118 m veliki osnovi, na katero je postavljenih 6 kvadratnih in 3 okrogle terase. Stiri izrezljana stopnisca na vsaki strani vodijo do centralnega zvona (stupe) na vrhu. Iz spostovanja naj bi sel trikrat okoli templja v smeri urinega kazalca na katerikoli izmed teras. Midva sva sla enkrat okoli vsake. Na zgornjih okroglih terasah je postavljenih 72 stup in v vsaki sedi Buda. Ce z roko sezes v stupo in se dotaknes Budinih prstov ali noge, naj bi ti to prineslo sreco. Seveda sva se ga oba dotaknila! Precej utrujena sva si vecerjo privoscila v Pizza Hut-u in bila presenecena nad odlicno pico. V ponedeljek pa sva dan prezivela v okolici najinega Guest House-a, sla kupit karti do Jakarte na zeleznisko postajo in zapravila nekaj 100.000 Rp za spominke, kipec Bude, …

By |2016-06-18T13:10:17+00:00September 22nd, 2008|Indonezija 2008|4 Comments

About the Author:

4 Comments

  1. Anonymous 23-09-2008 at 7:16 pm - Reply

    Seveda vaju spremljamo. Naše komentarje sta vzela zares in začela na veliko pripovedovati in pisati,da sedaj sploh več ne dohajamo. Ne pozabita da sta na dopustu, ki pa se počasi bliža koncu. Uživajta še naprej. Pozdrav

  2. Romana 23-09-2008 at 7:18 pm - Reply

    Uroš skrajni čas, da se vrneš nazaj na delo.., k to je pa že too much! Malica kaj je že to? Pojma nimamo, zdaj je pa še Jolde šel na očetovski dopust pa smo spet brez hitre dostave hrane…A bomo vsi vitki boš videl. Uglavnem v ponedeljek obvezna mal ampak res čist mal daljša malica. Glej,da prideš! Papa Superwoman(taku pravjo)

  3. Damir 23-09-2008 at 7:19 pm - Reply

    Mi pa pogrešamo Ursho. Ursha javi se!

  4. Aparat 3 24-09-2008 at 7:19 pm - Reply

    ojla, anja spremljamo skoz pišemo res mal. V Ljubljani mraz, tko da se pripravi!!!!!Uživajta pozdrave od vseh iz AP3!!!!!!!!!!!

Leave A Comment

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.