Jordanija 4. del – Madaba & Mukawir
V sredo sva se poslovila od Ahmeda in sla iskat sreco, predvsem pa denar, nazaj v Amman. Z American Express-a so nama namrec odgovorili, da obstaja menjalnica, ki bo zamenjala najine ceke.Skoraj nisva verjela, da jih bo res. Z naslovom na listku sva ustavila taksista in verjetno je pokimal, da naju bo peljal, se preden je dobro pogledal nanj. Posledicno smo brezciljno tavali okoli in revez je trikrat skocil iz avta sprasevat za smer. Vsi trije smo napenjali oci in iskali napis Al – Alami. Uros ga je navsezadnje zagledal. Najprej sva vprasala, ce menjajo ceke. Gospod je pritrdil, vendar v isti sapi povedal, da ne tukaj. Na najino veselje naju je napotil le nekaj metrov naprej. Tu so naju pospremili v direktorjevo pisarno. Gospod Sufian Al Alami naju je prijazno sprejel, nama zazelel dobrodoslico, ponudil caj, predvsem pa nama zagotovil, da nama bo zamenjal ceke. Ko smo uredili formalnosti, smo se lotili njegovega zajtrka, poklepetali, pokazal nama je sliko vnukov, povedal, da je bila njegova hci kraljicina sosolka, dal nama je celo vizitko in pripisal svojo privat mobilno stevilko, pa se poslovno darilo sva dobila – vsak svojo baseball kapo z logotipom menjalnice. Skratka, financnih skrbi je zaenkrat konec.
Trenutno sva v Madabi, nastanjena sva v druzinskem hotelcku Black iris (ime je dobil po nacionalni cvetlici Jordanije, crnem irisu). Popoldne sva prezivela v raziskovanju malega mesta in si ogledala cerkev sv. Jurija z mozaikom, ki predstavlja najstarejsi zemljevid Palestine. Uros ne pusti, da bi omenjala kosilo – jedla sva piscanca in jagnjetino na zaru in nekje proti koncu si je revez prevec v zivo predstavljal, da grize, predvsem pa voha ovcjo rit! Ampak dovolj o tem…
Danes sva se s celim avtobusom lokalcev odpeljala v Mukawir. Tudi ko je bus poln, se vedno ustavi in sprejme nekaj dodatnih ljudi. Rusevine Mukawirja so na vrhu 700 metrov visokega hriba in predstavljajo kraj, kjer je Salome plesala za glavo Janeza Krstnika. Imela sva sreco, saj se je skoraj istocasno, ko sva midva prispela, s hiba nazaj na avtobus odpravljala gruca turistov. Kot pise v Lonely Planetu: vrh sva imela samo zase. Veter je zvizgal med stebri kot ena izmed Salomejinih tancic.
