Vsi vemo, da bolj ko planiras, slabse je. Takoj po pristanku v Colombu so se najini plani zaceli podirati. Na glavni zelezniski postaji v Colombu, kjer sva nameravala kupiti karto za vlak do Anuradhapure, nama je gospod v TIC-u predlagal, da greva v Kandy. Glede na to, da je bila ura 11 dopoldne, se je tudi nama zdela 4-urna varianta do Kandy-ja boljsa, kot 7-urna do Anuradhapure. Ker je bil intercity poln, sva kupila karto za 2. razred. Sprva je kazalo, da to ni bila najboljsa opcija, vendar sva, kot se je izkazalo kasneje, s to karto kupila tudi nekaj srece. Ampak o tem kasneje. Najprej morava se razloziti, kako izgleda 2. razred. Predstavljajte si naju: vsak s s svojim ruzakom, torbo s fotoopremo in enim manjsim ruzakom, stojiva na peronu polnem lokalcev. Vlak zamuja in zivcno se prestopamo. Ko vlak koncno prispe, oni na njem ne morejo dol, ker mi spodaj hocemo gor. Takoj! Se preden se ustavi. Midva, ujeta v guzvi, s celjustmi do tal. Gluhec zagrabi Urosa, ga potegne na sedez, odhiti po Anjo in vrze ruzake na polico. Vsi se prerivajo, vsi hocejo sedez. Midva sva, zahvaljujoc gluhcu, dobila enega in izmenicno sedela na njem. Tisti, katerim se ni uspelo zbasati na vlak, so stali na zunanji strani in se drzali za okna. Po stirih urah smo koncno prispeli v Kandy. Usoda je hotela, da naletiva na Anila, ki nama je “nasel” prijetno sobo s super razgledom za 13 eur na noc. In to za te razmere NI budget! Da ne bo pomote – midva sva si prej pogledala Lonely Planet, izbrala primerne Guest House-e in se odlocila za enega, kamor naju je Anil peljal, vendar ko sva videla se sobo v njegovem Guest House-u, sva se odlocila za njegov GemInn II. Tehnicno pa nama jo je nasel on…

In se glede tiste najine srecne karte – ob vecerji nama je Anil povedal, da je imel vlak intercity iz Colomba v Kandy nesreco, da je bilo kar precej hudo in da se celo govori o mrtvih. Kar kocine so nama sle pokonci! Midva bi morala biti na tem vlaku…