SRILANKA 9. del: Nuwara Eliya → Ella

Vse kaze, da naju res spremlja sreca, kajti v cetrtek smo se zbudili v soncno jutro in g. Nimal naju je odpeljal na “turnejo” po okoliskih slapovih. Zelo dobro smo se ujeli, gospod je simpaticen, zgovoren in njegova anglescina je razumljiva, cesar za vecino ne mores reci. Ce se ne razumemo anglesko, midva receva kaksno po nase, pokimava, oni se nasmehnejo, pomigajo z glavo, kot znajo samo srilancani in vsi smo zadovoljni. Za tiste, ki jih zanima srilanski “head wiggle” je tu link do bloga nekega modela in garantirano se boste nasmejali do solz: HEAD WIGGLE. Gre za to, da imajo tu nekaksen interni nacin kimanja z glavo, kot recimo pri nas za da in ne, le da tu vcasih (vsaj tako se nama zdi) pomigajo kar tako, brez vzroka. In vecinoma je za crknit smesno! Ampak dovolj o tem. Z g. Nimalom smo se kot receno super ujeli, peljal naju je na sigurno deset razlicnih lokacij, prevozili smo okoli 100 km in nekateri slapovi so bili resnicno osupljivi. Vmes smo debatirali o srilanski kulturi, nacinu zivljenja in generacijskih razlikah. Tako kot pri nas in verjetno povsod po svetu, mladina ne razmislja in ne zivi vec tako, kot so to poceli nasi starsi in stari starsi. Gospod ima tri hcerke in vprasanje, ce se bodo drzale tradicionalnih nacel, kot je recimo vzdrznost pred poroko. Ampak o tem ga nisva hotela direktno vprasati. Ker si je Anja zadala, da bo pred vrnitvijo domov poizkusila kuhano koruzo, smo se ustavili na hitrem kosilu ob cesti, kjer je nek gospod kuhal koruzo. Bila je se boljsa, kot sem upala, da bo! Drugi cilj pred vrnitvijo: kraljevi kokos… Kot nama je g. Nimal obljubil, sva dobila tudi pasionke. Pogovarjali smo se namrec o tem, da v Nuwara Eliyi pridelujejo predvsem zelenjavo. Poleg caja, seveda. Imajo tudi nasade jagod, sicer pa vidis lepo urejene gredice s porom, korenjem, solato, fizolom, pridelujejo tudi krompir, kajti ce narocis pomfri, ne dobis zmrznjenega. Skratka omenila sva, da se na sirilanki lahko do sitega najes svezega sadja. Jedla sva ze lokalno dozorele banane, ananas, papajo, wood apple (leseno jabolko) in pasionko in ko sva omenila zadnjo, nama je gospod obljubil bolj sladko razlicico. Vozili smo se proti domu, ko je kar sredi ceste zabremzal, zapeljal vzvratno in ustavil pri stojnici ob cesti. Dobila sva najboljse pasionke na svetu!

V petek ob 12-ih sva bila ze na zelezniski postaji Nanu Oya, kajti cas je bil, da se po treh dneh v Nuwara Eliyi odpraviva naprej proti Elli, od tam pa na juzno obalo. Preden sva zapustila Nuwara Eliyo se je ulilo, kot da bi nama hotelo vreme dokazati, da ima tudi drugo plat. Na najvisji zelezniski postaji na Srilanki sva se zadnjic zagledala g. Nimala. Pripeljal je nemski par in ob oknu zagledal Urosa. Srilancani so prijazni ljudje in g. Nimal je definitivno eden izmed tistih res srcnih. Po skoraj treh urah sva se izkrcala v Elli. Dez je ponehal in do Guest House-a sva sla lahko pes. Lastnik Sitinih nebes, kot se Guest House imenuje, nama je prek maila rezerviral sobo, ni pa nama povedal, da bo po naju na zeleznisko postajo poslal svojega brata s tuk-tuk-om. Ko naju je le-ta ob cesti ustavil in nama ponudil prevoz, sva ga prijazno odslovila. Ella je tako majhna, da z enega konca do drugega ne rabis vec kot 15 minut. Ko sva prispela, sva bila prijetno presenecena. Tako lepe in ciste sobe, da kopalnice sploh ne omenjava, se nisva imela, odkar sva tu. Razgled je fenomenalen, full so prijazni, dobila sva tudi “welcome drink”, skratka – ne bi se mogla bolje odlociti!