SRILANKA 10. del: Ella

Alarm na uri sva nastavila ob petih. Ker nisva huda zurerja, poleg tega pa tu po soncnem zahodu, ki je ze ob 18.30 nimas kaj poceti, greva spat bolj zgodaj in potem tudi zgodaj vstaneva. In ceprav sva se ob prihodu v Ello strinjala, da ne bova pocela drugega kot pocivala, so naju ze isti vecer srbele pete. Ella je pac lep kraj za sprehode in mikal naju je mali Adamov vrh (Little Adam’s Peak, 1050m). Za velikega (Adam’s Peak, 2243m) trenutno ni sezona, poleg tega pa sva brez kondicije. Takoj ob sestih, ko se je zdanilo, sva startala in prisopihala na vrh 40 minut kasneje. O nekem hudem vzponu res ne moremo govoriti, saj do vznozja hodis po ravnem, zadnji deset minut pa po stopnicah, a vseeno sva se strinjala, da sva si danes zajtrk zasluzila. Nazaj grede sva srecala nekaj lokalcev na poti v sluzbo, dvema solarckoma podarila se zadnja dva kulija in opazovala veverice in papige pri zajtrku. Tudi nama je najin zelo teknil.

Zvecer sva omedlevala ob rizu in sestih razlicnih curry-jih. Guest House, v katerem sva nastanjena, Sita’s Heaven, ima same odlicne kritike, tako glede prijaznosti, cistoce, razgleda, kot tudi hrane, zato sva morala poskusiti se riz in curry pri njih. Je najboljsi, kar sva jih jedla kjerkoli na Srilanki. Sicer pa drugega sploh nisva pricakovala – se jajca za zajtrk so ocvrta z ljubeznijo!

Lastnik, g. JP, si je vzel cas in nama razkazal vrt, pokazal razlicne zacimbe, spoznala sva tudi psicko Sheebo (eno od treh kuzkov, ki jih imajo) z leglom petih mladickov, starih slab mesec in ker jutri odhajava, nama bo uredil tudi prevoz in nastanitev v Guest House-u, katerega so nama priporocili ze v Kandy-ju. Sicer so srilancani ze po naravi zelo prijazni, vendar se se dodatno potrudijo, ko te bolje spoznajo. Tako je g. JP obljubil, da bo zvecer poklical kolega in nama rezerviral sobo za boljso ceno. Pa naj se kdo rece, da nisva sreckota!