Za zajtrk so nam pripravili palacinke in sveze sadje, potem pa smo se pes odpravili skozi savano do priblizno 1.5 km oddaljene sole. Americana sta imela nekaksno predavanje – napihnila sta nas planet in pokazala, kje sta v osmih mesecih ze bila in kam se gresta do marca prihodnje leto, ko bosta svojo 14-mesecno pot okoli sveta zakljucila. Sest- in sedemletniki so pridno poslusali in nas z zanimanjem opazovali, Masaja, ki sta nas spremljaja, sta jih vprasala se nekaj stvari, potem pa smo nehali motit pouk. Naju je zaradi Anjinih prebavnih tezav eden peljal nazaj (pot se je vlekla ko sam …!), americana pa sta sla z drugim se naprej. Vrnili so se uro in pol za nami, ravno za cas kosila. Danes sva se pocutila kot doma – imeli smo krompir s korenjem in zelje v omaki, za sladico pa sadno solato. Ker bova tukaj se nekaj dni, bova to popoldne pocivala, americana pa caka bojevniski trening. Tu si naredijo prijetne vecere, zakurijo ogenj, se posedejo okrog in si pripovedujejo uganke. Vceraj se z odgovori nismo ravno izkazali, ceprav so nas prepricevali, da je odgovor “so simple!”