V ponedeljek pred kosilom je v kamp prispela skupina petih novozelandcanov. Sankale jih je popoldne peljal v hrib, pa so bili cez eno uro ze nazaj. Midva sva medtem z lokom in puscicami streljala v drevo in v kaktus. Seveda nisva bila niti priblizno tako uspesna kot najin ucitelj. Potem smo primerjali favno pri nas v Sloveniji in tu v Keniji in fant se je zdel zelo zacuden, kako da nimamo levov. Dokler ne bo konec tedna prispela se [...]
Naslednje jutro po najinem prihodu sta odsla nizozemca in ko smo se poslovili se od americanov, sva v kampu z Masaji ostala samo se midva. Kljub 2000 m nadmorske visine je tu cez dan precej vroce in zato se vse dogaja dopoldan pred kosilom ali pa po cetrti uri popoldne. Visina je tudi razlog, da zaradi vsakega koraka v najmanjsi hrib sopihava, kot da v zivljenju se nisva prehodila kilometra. V soboto smo se ustavljali vsakih nekaj metrov, samo [...]
Vsem, ki naju spremljate, prav lep pozdrav z letosnjega dopusta v Keniji.
Za zajtrk so nam pripravili palacinke in sveze sadje, potem pa smo se pes odpravili skozi savano do priblizno 1.5 km oddaljene sole. Americana sta imela nekaksno predavanje - napihnila sta nas planet in pokazala, kje sta v osmih mesecih ze bila in kam se gresta do marca prihodnje leto, ko bosta svojo 14-mesecno pot okoli sveta zakljucila. Sest- in sedemletniki so pridno poslusali in nas z zanimanjem opazovali, Masaja, ki sta nas spremljaja, sta jih vprasala se nekaj [...]
Po obilnem zajtrku in prisrcnem slovesu smo bili spet na poti. Patrick naju je pripravil na to, da bo proti koncu cesta vedno slabsa, a ni bilo tako hudo. Ob cesti proti Maji Motu smo opazili tudi skupino 17-ih ziraf, ki so nas opazovale s podobnim zanimanjem, kot mi njih. Prvic se je zgodilo, da nisva bila zgodnja. Ko smo prispeli, so naju pricakali Masaji, se nama predstavili, razkazali okolico in pokazali sotor, ki bo najin dom naslednjih 5 [...]
