Ce se spomniva nazaj, kako skromna sva bila prvi dan... Uros je sedel na verandi najine bande ob jezeru Naivasha in bil navdusen nad razlicnimi pticami. Po popoldanskem safariju v Maasai Mari pa se strinjava - dobro, da sva sem prisla sele na koncu, kajti tu vidis res vse tiste zivali, zaradi katerih sploh prides sem. Najboljse je ostalo prihranjeno za konec. Maasai Mara je prostrana savana, ki ji ne vidis konca. Ne crede, horde gnujev se pasejo tu, [...]
Naslednje jutro po najinem prihodu sta odsla nizozemca in ko smo se poslovili se od americanov, sva v kampu z Masaji ostala samo se midva. Kljub 2000 m nadmorske visine je tu cez dan precej vroce in zato se vse dogaja dopoldan pred kosilom ali pa po cetrti uri popoldne. Visina je tudi razlog, da zaradi vsakega koraka v najmanjsi hrib sopihava, kot da v zivljenju se nisva prehodila kilometra. V soboto smo se ustavljali vsakih nekaj metrov, samo [...]
Po obilnem zajtrku in prisrcnem slovesu smo bili spet na poti. Patrick naju je pripravil na to, da bo proti koncu cesta vedno slabsa, a ni bilo tako hudo. Ob cesti proti Maji Motu smo opazili tudi skupino 17-ih ziraf, ki so nas opazovale s podobnim zanimanjem, kot mi njih. Prvic se je zgodilo, da nisva bila zgodnja. Ko smo prispeli, so naju pricakali Masaji, se nama predstavili, razkazali okolico in pokazali sotor, ki bo najin dom naslednjih 5 [...]
Drugi dan po zajtrku smo se odpeljali v nacionalni park Hell's Gate na prvi safari. Nekajkrat smo se ustavili in spustili mimo druzino svinj bradavicark. Ko je panika in cas za odhod, visoko dvignejo rep kot anteno in jo ucvrejo. Patrick samcu pravi "The Master of all Confusion". Videli smo zebre, zirafe, antilope in ostalo druscino. Sledil je sprehod po soteski Hell's Gate. Ko sva Patricka sprasevala, kaj ima hudic pri vsem tem, se je samo nasmejal. Hoja po [...]
